Omemba: Andrej Šprah

»Če film ni narejen z namenom razlage sanj ali tistega, kar se nanaša na področje sanj v zavestnem življenju, potem ne obstaja.«

»Pesimizem je pri Pavloviću zdrava sila, ki spodbuja premislek in soočenje s preteklostjo in sedanjostjo ter odklanja občutek ugodja, ki ga zmorejo ohranjati tisti, ki nosijo plašnice.«

»Pavlović v svojem delu kritično obravnava birokratizacijo ideologije in politični totalitarizem, v več filmih pa odločno naslavlja tudi mitologizacijo partizanstva.«

»Njegov avtorski izraz zaznamujeta realistično-naturalistična estetika in modernistična pripovedna struktura.«

»Andrej Šprah v publikaciji raziskuje nekatere plati in okoliščine Pavlovićevega 'slovenskega' filmskega ustvarjanja.«

»Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti. Pogreša poglobljeno in kompleksno refleksijo.«

»Principi delovanja Kino-Pravde so imeli izjemen vpliv in daljnosežne posledice na razvoj dokumentarnega filma. Iz njih izvira fenomen filma resnice (cinéma vérité), tj. novega revolucionarnega dokumentarnega pristopa s konca 50. let preteklega stoletja. Prav tako pa je vplivalo na vizije neoavantgardnega radikalnega filmskega gibanja Skupine Dzige Vertova pod vodstvom Jean-Luca Godarda na vrhuncu revolucionarnih 60. let. Hkrati pa še danes predstavlja navdih sodobnim angažiranim filmskim praksam v obliki (proti)obzorniških gibanj tako v svetu kakor pri nas.«

»Cilj je bil ustvariti časopis na velikem platnu, 'faktografsko' prikazovanje realnosti v obliki obzornikov, ki naj bi predstavljalo edinstveno možnost zadostitve zahtev po revolucionarnem filmu.«

»Principi delovanja Kino-Pravde so imeli izjemen vpliv in daljnosežne posledice na razvoj dokumentarnega filma.«

»Hkrati pa še danes predstavlja navdih sodobnim angažiranim filmskim praksam v obliki (proti)obzorniških gibanj tako v svetu kakor pri nas.«

»Skladno z raznorodnostjo problematik, ki jih izbrani filmi obravnavajo, so raznovrstne tudi filmske oblike, s katerimi se jih posamezni ustvarjalci in ustvarjalka lotevajo. Prevladujejo sicer celovečerni igrani filmi, ki pa se močno razlikujejo v avtorskih pristopih, estetskih težnjah, žanrskih izhodiščih in pripovednih oblikah.«